Verjetno se vsi kdaj znajdemo v situaciji, ko se nekaj časa vrtimo v začaranem krogu stresa, brez da bi znali prepoznat, kaj nas dela nemirne in kako se vsega skupaj lotit.
Kako se naše telo odziva na stres
Kadar smo v stresnem okolju, se naše telo odzove tako, da zagotovi ogromno količino energije, da se lahko spopademo z nevarnostjo.
Ko dogodek mine, se telo v nekaj urah vrne nazaj v ravnovesje in obnovi svoje vitalne vire. Če stres po nekaj urah ne popusti, se telo ne vrne nazaj v ravnovesje in se še naprej energetsko izčrpava. Včasih že zgolj z mislimi o nečem, kar nas spravlja v stres, sprožimo takšen odziv telesa. Tako lahko vsak dan znova že samo z mislimi podoživljamo pretekli stresni dogodek ali pa zaradi strahu prihodnosti že sedaj doživljamo čustva, ki naj bi jih občutili šele v prihodnosti.
Tako lahko nezavedno pridemo v stanje kroničnega stresa, ko so mišice stalno napete, srčni utrip je neurejen in dihanje bolj plitko. Telo porablja ogromne količine energije, da bi se spopadalo z nenehno grožnjo, četudi je ta le v naši glavi in ni dejansko prisotna v okolici. Tako v notranjem okolju ne ostane dovolj energije za rast in obnovo in na dolgi rok oslabi imunski sistem.
Odvisnost od stresnih situacij
Včasih postanemo odvisni od stresnih čustev, saj naval stresnih hormonov zagotovi trenutni naval energije. To lahko opazimo na primer pri ljudeh, ki so “stalno v pogonu“ in si tudi v protem času nakopljejo nešteto aktivnosti, ki jih nevede spravijo v še večji nemir. Odvisnost od stresnih čustev se lahko razvije že v otroštvu – če smo takrat prekomerno izpostavljeni nemirnim situacijam, potem tudi kot odrasli stalno iščemo in privlačimo situacije in ljudi, ki nas bodo spravljale v nemir.
Sproščanje kot “izguba časa”
Bolj ko v sebi čutimo nemir in kaos, bolj se nam zdi, da bo umirjanje in sproščanje za nas izguba časa. Zdi se nam, da bi bilo veliko bolj koristno, če bi uredili določene stvari v okolici, namesto da ležimo na tleh ter se umirjamo in sproščamo. Pozabimo na urejanje našega notranjega okolja, ki pa je edino, ki ga zares doživljamo in edino na katerega imamo vpliv. Naše notranje občutenje je tisto, ki definira kvaliteto življenja.
Metode za sprostitev telesa in uma
Še dobro, da tudi v današnjem času poznamo načine, s katerimi spodbujamo umirjeno stanje telesa in uma. Zavestna telesna praksa, kot je na primer joga, meditacija ter določene dihalne tehnike, se izkažejo kot najbolj učinkoviti pristopi za umirjanje stanja telesa. Učinkovito zmanjšujejo stres ter utrujenost, izboljšajo spanec, omogočajo obnovo energije in regeneracijo, izboljšujejo dihalni vzorec in zagotovijo boljšo oskrbo s kisikom ter izboljšajo delovanje možganov (smo bolj ustvarjalni, osredotočeni, pozorni in dojemljivi za učenje).
Ko se naše telo in um umirita, tako kot pod umirjeno gladino morja, postane v naši notranjosti vse bolj čisto in bolj jasno čutimo sebe in svoje potrebe. Šele takrat smo sposobni opazit, kaj nas v trenutni situaciji moti oz. nas dela nemirne in se lahko lotimo urejanja našega življenja.
Ko se občutka, situacije ali odnosa, ki nam povzroča nelagodje/stres/nemir, zavemo, se ga imamo priložnost osvobodit. Takrat pride do stanja miru, svobode, razumevanja in zadovoljstva.
V kolikor te takšne in podobne tematike zanimajo in si želiš pomagat sebi, se nam pridruži na delavnici na Rogli v objemu narave, ki bo potekala od 10.4. do 13.4.2025.
Kaj je prisotno pri tebi, ko se telo in um umirita?
Avtorica članka je: Sandra Škufca – učiteljica joge, ki je z nami na vseh večdnevnih delavnicah.
