Zaradi ljubezni do življenja in vsakega posameznika je nastal ta zapis. Ogromno ljudi me kliče, ker ne razumejo, zakaj se jim dogajajo takšne stvari, kot se jim niso nikoli. Z vami delim zapis, s katerim boste vedeli, si lažje razložili in pomagali pri takšnih situacijah v življenju.
Sama pravim, da nas »oče/božansko« kliče nazaj v srce. Imamo priložnost srečati spet sebe, resnico o sebi in jo tudi živeti! Stopili smo v zgodovinsko pomembno prelomno obdobje. Lahko rečem, da je konec z vsemi oblikami destruktivnosti. Niti Zemlja niti Vesolje ne tolerirata več egoizma, individualizma, agresije in pohlepa. Skartka ničesar, s čimer škodimo sebi, drugim in vesolju. Podprti smo z vibracijo ljubezni – močneje kot smo kadar koli bili. Vibracija pa izriva iz podzavesti, spomina in na celični ravni človeka v celoti, vso destruktivnost, ki smo si jo dovolili gojiti tekom življenj. Narava se čisti na svoj način, s potresi, vetrom, poplavami in nam vrača, kar smo ustvarili sami. Konec je s prelaganjem odgovornosti, nimamo več »čakalnice« – »saj bom«. Naredimo TAKOJ! Zdaj se vse dogaja zelo hitro tako v osvoboditvi sebe kot v uničevanju sebe, zato je pomembno, da smo v stiku s seboj, z vso svojo energijo, v svojem telesu in v tem trenutku. Ko smo v razglabljanjih, dvomih, strahovih in pomanjkanju energije, pomeni, da nismo »doma«, v telesu.
Kako to občutimo, doživljamo?
Počutimo se lahko zelo nesigurne, ker vstopamo v nekaj, česar ne poznamo. Lahko nas je strah in smo negotovi. Dogaja se, da smo brez energije, da se pojavljajo bolečine po telesu, da se aktivirajo stare oblike nepredelanih bolezni, da se zaključujejo patološki odnosi, da imamo težave s spominom in koncentracijo – z vseh koncev pritiska norost ljudi. Umirajo konstrukti uma/ega, odhaja vse naučeno, vtisnjeno, pridobljeno s strani prednikov in okolja. Znotraj nas se močno potencirajo čustva in ego nori, ker se bori z vsemi močmi za svoj obstoj, za poznano. Zakaj se tako bori? Ker prehajamo iz uma v srce, v delovanje iz srca – iz ljubezni. Iz JAZ v MI! Srčno svetujem, da sledite srcu, svojim občutkom, intuiciji, sicer boste v borbi s samim seboj!
Kaj se učimo? Kaj je naša naloga in kako si lahko pomagamo sami?
Učimo se prepustiti življenju/sebi, procesu v katerem smo, slediti svojemu telesu, kaj nam sporoča ali pa zaradi bolezni že kriči, da se zmigamo in naredimo nekaj zase. Učimo se sprejemati sebe, ljudi, situacije, sisteme, politiko, življenje takšno kot je. V kolikor ne sprejemamo, smo v uporu do življenja samega in posledično v agresiji, nezadovoljstvu, žalosti, strahu. Zakaj? Ker ni tako, kot bi si želeli, pričakovali, predstavljali, ker življenje in vse ostalo ni v skladu z našo predstavo. Mislim, da nam je vsem jasno, da tako ne bo, razen, ko si bomo ustvarili pogoje za to. Osvobodimo se ujetosti v kontrolo in nadzor, navezanosti do vsega minljivega in vseh odvisnosti. V tem svetu dualnosti, smo na učenju in ne na dopustu, mar ne?
Kako naj to naredimo?
Usmerite vso svojo energijo v odpuščanje sebi in drugim, poskusite sprejeti tisto, kar do sedaj niste zmogli, kar ne pomeni, da se s tem strinjate. Vprašajte se, kaj lahko damo temu svetu, svojim najbližjim, ljudem, ki potrebujejo pomoč, namesto, kaj lahko dobimo. Kdo bi bili, če ne bi imeli jeze, strahu, zamer, žalosti? Razmislimo, kaj imamo od tega, če vztrajamo pri svojih prepričanjih? Poglejmo svojega partnerja na novo in opustimo predstavo o njemu, ki smo si jo nekoč zgradili!
»Dovolite ljudem, da so to kar so in da živijo svojo usodo in svoje izkušnje. Ne vtikajte se v druge, opazujte sebe in negujte svoje srce. Odločite se vsak dan posebej, da boste danes ljubeči do sebe in do drugih.«
GLEJTE S SRCEM IN NE Z OČMI, POSLUŠAJTE S SRCEM IN NE Z UŠESI, DELUJTE IZ SRCA IN NE IZ EGA!
BODI HVALEŽEN ZA VSE, KAR IMAŠ IN TUDI ZA VSE TISTO, ČESAR NIMAŠ. V RESNICI NE VEŠ, ČE TO SPLOH POTREBUJEŠ! ZAČUTI ŽIVLJENJE V SEBI!
